Počitniški dnevi in sproščeni vikendi so več kot le priložnost za pobeg iz vsakdanjika. So tisti redki trenutki v letu, ko se tempo upočasni, obveznosti malo popustijo, in končno zadihamo nekoliko globlje. A tudi v tem času, ko bi si želeli več miru, notranjega stika in počitka, se marsikdo od nas še vedno znajde v vrtincu skrbi, opravkov, občutkov krivde.
Tako hitro se zgodi, da začnemo razmišljati, ali si res smo zaslužili tistih nekaj ur zase. Morda se pojavi misel: »Še tole naredim, potem pa…«, a »potem« pogosto nikoli ne pride.
A ravno zdaj – v ritmu, ki ni povsem vsakdanji – je najlepši trenutek, da se vprašate:
Kdaj ste si nazadnje dovolili biti na prvem mestu – brez razlage, brez opravičevanja?
Čas zase ni razkošje. Je nega. Je tihi prostor, kjer lahko umirite misli, globoko vdihnete in se vrnete k sebi.
In to si zaslužite. Brez slabe vesti.
Kako si vzeti čas zase – brez slabe vesti?
Začnite pri občutku, ne pri urniku
Ni treba, da si vzamete ves dan ali popoln vikend. Včasih zadostuje že 10 minut – če so resnično vaši.
Vzemite si trenutek tišine z najljubšim čajem ali kavo. Ne odgovarjajte na sporočila. Samo bodite. Počitek se začne s prisotnostjo.
Ne opravičujte se za tisto, kar vam prinaša veselje
Če vas osrečuje branje lahkotnih romanov, risanje, vrtnarjenje ali počasni sprehodi – to šteje. To je čas zase, čeprav se morda ne zdi “produktivno”.
Dovolite si stvari, ki vas napolnijo, tudi če ne “prinašajo rezultatov”. Tisto, kar vas pomiri, vas obenem tiho krepi.
Zamenjajte “moram” za “želim”
Kolikokrat ste danes rekli “moram”? Poskusite besedo zamenjati z “želim” ali “izberem”. Tako začnete ustvarjati dan, ne pa ga le preživljati.
Ko berete knjigo, ne recite “zdaj ne bi smela, ker še nisem…”, ampak si recite: “Zdaj berem, ker si to želim.” To je notranja svoboda.
Povejte bližnjim, kaj potrebujete
Vaš čas zase bo lažje spoštovan, če o njem jasno in nežno spregovorite. To ni zahteva – to je nega odnosa, tudi s samim sabo.
“Potrebujem pol ure tišine zase.” Ta stavek ni egoizem – je čista ljubezen do sebe in spoštovanje do odnosa z drugimi.
Odmaknite občutek krivde
Občutek, da počitek pomeni lenobo, je globoko zakoreninjen. A ni resničen. Utrujenost ni znak šibkosti – je signal telesa, ki vas nežno prosi: ustavi se.
Spomnite se: ko počivate, se ne oddaljujete od življenja. Vračate se k njemu. Bolj celi, bolj prisotni, bolj vi.
Ne potrebujete dovoljenja. Ne potrebujete popolnih okoliščin. In ne potrebujete opravičil.
Potrebujete le iskren trenutek, v katerem si rečete: Zdaj sem jaz na vrsti. In to je v redu.
Naj bo vaš čas zase mehak, tih, poln nežnosti – in brez najmanjše sence krivde.
Ker skrb zase ni konec ljubezni do drugih. Je njen začetek.
I.N.
Foto: Pexels/Katya Wolf
