Ste se kdaj zalotili, da gledate druge in pomislite, da jim gre bolje kot vam? Da imajo več, da znajo več, da živijo lažje?
To je nekaj, kar pozna prav vsak izmed nas. Primerjanje je naraven del človekovega uma – skozi zgodovino nam je pomagalo učiti se in preživeti. Danes pa, v svetu nenehnih objav in uspehov, ta nagon pogosto deluje proti nam. Vidimo le del življenj drugih, svojega pa poznamo v celoti – zato je občutek “manjvrednosti” včasih neizogiben.
Dobra novica je, da lahko ta vzorec z nekaj preprostimi koraki začnemo spreminjati. Ne z zanikanjem ali popolno odpovedjo primerjanju, ampak z zavestno prakso, ki nas vrača k sebi in lastnemu miru.
Ustavite misel, ko se pojavi
Ko opazite, da se začnete primerjati, misli ne potlačite. Prepoznajte jo in si recite: “To ni tekma.” Globoko vdihnite in pozornost usmerite nase – kaj počnete, kje ste, kaj občutite.
Če vam pomaga vizualizacija, si predstavljajte, da misel mirno odplava mimo vas. Že to majhno zavedanje ustavi njen vpliv.
Zamenjajte primerjanje s hvaležnostjo
Vsakič, ko začutite misel, da ima nekdo več, jo poskusite preusmeriti v “jaz imam tudi…”. Namesto primerjanja z zunanjimi dosežki se osredotočite na svoje zmožnosti in darove. Na primer: če vas navdušuje nečije telo, si recite “jaz imam telo, ki me vsak dan podpira”. Če občudujete tuje dosežke, si recite “jaz rastem v svojem tempu”. Sčasoma se vaš notranji dialog spremeni iz primerjanja v spoštovanje in cenjenje svojega življenja.
Vzpostavite svoj osebni kompas
Namesto primerjanja z drugimi se osredotočite nase – primerjajte se s svojim včerajšnjim jazom.
Vprašajte se: Kaj sem v zadnjem času naredil/-a zase? Kaj sem se naučil/-a? Kaj sem premagal/-a?
Ko merite napredek po lastnih merilih, primerjave z drugimi izgubijo pomen, saj se osredotočate na svojo pot.
Omejite sprožilce primerjanja
Če vas določene vsebine ali ljudje pogosto spravljajo v občutek manjvrednosti, si dovolite ustvariti razdaljo.
Morda to pomeni, da sledite manj profilom na družbenih omrežjih, se izogibate pogovorom, ki temeljijo na tekmovalnosti, ali pa zavestno preživite več časa z ljudmi, ob katerih se počutite sproščeno.
Manj zunanjih dražljajev pomeni več notranjega miru.
Uporabite zavestno preusmeritev pozornosti
Ko začutite primerjanje, ne iščite razlage – preusmerite energijo.
Pojdite na kratek sprehod, zapišite tri stvari, ki so vam danes uspele, ali si vzemite nekaj minut za tišino brez telefona.
Ta premik pozornosti vas vrne v tukaj in zdaj.
Prakticirajte mirno primerjanje
Če primerjave že pridejo, jih uporabite kot navdih, ne kot razlog za samokritiko.
Vprašajte se: Kaj me pri tej osebi navdihuje? Kaj iz tega lahko uporabim v svojem življenju?
S tem iz občutka pomanjkanja ustvarite občutek usmerjenosti – iz “oni proti meni” v “tudi to je mogoče”.
Utrdite stik s svojimi vrednotami
Zapišite si tri stvari, ki so vam res pomembne – na primer: toplina, svoboda, iskrenost.
Ko živite v skladu s temi vrednotami, se lažje odločate, kaj je za vas pomembno, in uspehi drugih izgubijo svojo moč primerjave.
Ko veste, kaj vas vodi, se ne izgubite v tem, kam gredo drugi.
Vadite prijaznost do sebe
Ko se ujamete v primerjavi, poskusite sami sebi reči nekaj prijaznega – nekaj, kar bi rekli prijatelju.
Na primer: “Danes sem naredil/-a, kar sem zmogel/-a.” ali “Morda ni popolno, a sem prisoten/-a.”
Takšna nežna misel počasi nadomešča notranjo kritiko z zaupnostjo in mirnostjo.
Ne gre za tekmovanje z drugimi, temveč za mir v svoji koži in zaupanje v smer, po kateri hodimo.
I.N.
Foto: Pexels/MART PRODUCTION
